[ Pobierz całość w formacie PDF ]
221
BOBRI 3: VRH BESeDA
PRAZNO OBZIDJE
orela so �ita. Koli0 �e Ostrorogovcev je imelo dosti
Zopraviti z �etvijo. �enske kar vse in 0 e dokaj mo0 -
kih. Drugi pa so dan za dnevom hodili na lov in dona0 ali
obilno plena, da �anjcem in �anjicam ni manjkalo mesa.
Zdelo se je, kakor da se bojevniki Ostrorogega Jelena za
vzhodnjake kar ni� ve� ali pa zelo malo menijo, �eprav
so kdaj pa kdaj 0 e vedno premenjavali z njimi uplenje-
no divjad.
Otroci so se golobradih �rnolascev naravnost izogiba-
li. Kaj bi se jih ne! Radovednost so bili �e davno napas-
li. Tujci jih niso nikoli prijazno gledali. Nazadnje so pa
0 e zvedeli, da je �arovnica Medeja umorila in razsekala
svojega lastnega bratca. Hov! In pa Po jasah so zore-
le rde�e jagode, po go0 �avah pa �rne borovnice. Juh!
Mar so bili otrokom polizanci in tiste vla�ugarice s ko-
li0 �a Turovcev. �rno si barvajo obrvi, lepoti�ijo si obraz
in ustnice imajo rde�e, kakor bi izpijale otrokom kri.
Kuzle! Nobena krasta�a ni tako nagnusna.
Po rokah in obrazih za�rnela od borovnic se je mla-
de� od jutra do ve�era mudila na trdini, si pekla gobe,
zdaj pa zdaj tudi kakega pti�a ali v ilovico zagnetenega
222
BOBRI 3: VRH BESeDA
je�a, zve�er pa prinesla na koli0 �e polne tobolce jagod
in borovnic, da so tudi odrasli imeli vse po�rnele zobe in
so �enske jagodi�je su0 ile 0 e za zimo. Se res kar nih�e ni
utegnil kaj prida ukvarjati s tujci v kamnitni ogradi pod
Strmim hribom ljubljanski magistrat stoji dandanes
nekako tam Vsi so se zana0 ali na sivoglavega Ostro-
rogega Jelena. Bo �e ukrenil, da bo prav. Najbolj je bila
preverjena o glavarjevi presku0 eni modrosti Bela Ovca.
Vra�ilja mu je hotela celo spremeniti ime v Belega Med-
veda. Pa gospodar ni hotel privoliti. Se je 0 e vedno za-
na0 al na kosti belega bobra, ki �e o pravem �asu spre-
govore. Tudi je bilo Ostrorogi Jelen preslovito ime. Kaj
bi mu jemali na siva leta ostrino. Saj 0 e ni ope0 al.
Koli0 �e pod Ro�nim hribom je zgodaj zahrumelo. Z
njim vred so se to jutro raz�iveli tudi najbli�ji sosedje,
�rnolasi vzhodnjaki. Le kaj nameravajo?
Ostrorogovci so se raz0 li po vsakdanjih opravkih.
Nad Velikim jezerom so se spreletavali pti�i, v jatah in
posami�. Raz Brdo, od vzbokle planjave zrele p0 enice,
se je razlegla pesem mladcev in mladenk. Iz izliva Reke
je pa priveslala mogo�na Argo. Nekako te�e natovorje-
na se je zdela danes kakor drugakrati.
Ostrorogi je sedel pred svojo veliko ko�o pod rogov-
jem orja0 kega jelena. Poleg njega je na tleh �epela Bela
Ovca in povezovala v snopi�e zeli0 �a za vra�enje. Nano-
sili so jih ji bili od vseh strani. Sama ni ve� zmogla dalj-
223
BOBRI 3: VRH BESeDA
0 ega pota. �e prebirati in su0 iti ji je morala pomagati
cvetje in zelenje in korene h�i Jezerna Ro�a, sama �e
starka. Tudi videla je od blizu Ovca slabo. Ro�e je pre-
poznavala bolj po vonju kakor na oko. Na dale� sta pa
oba z Ostrorogim videla in razlo�evala 0 e kaj dobro.
Ladja vzhodnjakov je �e koj spo�etka pokazala, da se
tudi danes kakor skoraj vselej ne misli pribli�ati koli0 �u
Ostrorogovcev. Kakor ho�e. Argo je nastavila naravnost
proti prelivu med prvima otokoma. K Turovcem seveda.
Prav! Saj so se krvno pome0 ali, ni�vredne�i, s �rnolasci.
Sram jih bodi!
Bolj kakor Turovci so Jelena boleli nekateri drugi ro-
dovi. Z mame�imi praznimi obljubami, nekaj pa tudi z
gro�njami, jih je Ko0 ata Jelka speljala na stran vzhod-
njakov. Ostrorogi je priznal in si ni tajil, da je Ko0 ati
uspelo spodnesti mu lestev, po kateri je stopal proti svo-
jemu vrhu. Sedaj ga pa� nikoli ne dose�e. Jelenu se je
zazdelo, da je podoben staremu bobru, ki si je z velikim,
ve�letnim trudom postavil s svojo dru�ino najvi0 je ko-
pi0 �e v vsem zalivu. Na njegov obli vrh, se je nadejal, se
bo hodil son�it in razgledovat in ukazovat vsemu obse�-
nemu bobri0 �u na stara leta. In ko mu je za�ela siveti
tudi dlaka in je kazalo, da postane ves bel in da ga bodo
�astili in prosili varstva celo ljudje, je nepri�akovano pri-
drla voda in izpodnesla njegovo gradi0 �e. Zru0 ilo se je
nanj in ga ubilo. Hhhm!
224
BOBRI 3: VRH BESeDA
Ostrorogi ni maral ve� gledati proti ladji vzhodnja-
kov. Obrnil se je naokrog in se zazrl na Brdo, kjer je pa-
dala pod malimi bronastimi srpi zlatozrela p0 enica. Le-
tina je dobro plenjala. Gospodar najve�jih in najbolj ob-
se�nih lazov na trdini ob Velikem jezeru je pa gledal
mrko predse. Njegovo veliko setev so �eli zahrbtni �rno-
lasi vzhodnjaki. Srpe jim je posodila gospodovanja �elj-
na Ko0 ata Jelka, tista, ki jo je bil on kot mladenko za-
vrnil, da ni zanesel zdrahe v po0 teni sosednji gorjanski
rod Kozorogovcev. Ko0 ata se pa ni ustra0 ila tujcem na
ljubo spodkopati koli0 � v Velikem jezeru. Misli, da bo
zagospodarila. Nikoli! Ona sama utegne najprej pasti
raz lastno koli0 �e.
Ostrorogi Jelen se je bil bridko razvnel. Da je sedaj
stopila predenj Jelka, bi se prav gotovo ne zmogel ukro-
titi. Ne. Ne preklal bi ji glave s sekiro, babi. Najraje bi jo
zgrabil z rokami za vrat in jo zadu0 il. Pa saj nima spre-
umevnosti, sova stara.
Raz krov ladje Argo so zadonele strune in se je ogla-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
